tukaj sem se že razburjala nad prevodom knjige Zofijin svet, zdaj pa mi je v roke prišla še ena, sveže izdana zadeva, ob kateri se lahko naravnost zgroziš ... kaj se da narest proti slabim prevodom sicer odlične književnosti? je dovolj, če o tem govoriš vsakemu, ki te je pripravljen poslušat? al bi bilo treba nekako obvestit urednike in založbe o tem, kar izdajajo? ker je namreč videti, da sami sploh ne vedo ... in potem nastane nekaj, kar je sicer razumljivo, ni pa lepo, tekoče napisano in je zato težko berljivo.
tule je nekaj primerov iz sicer super knjige Vodnik (R. K. Narayan), ki je izšla pri Cankarjevi založbi (Moderni klasiki) v prevodu Gregorja Podlogarja (lektor ni nikjer omenjen) - lahko se ob njih zgrozite (jaz sem se), nasmejete (jaz sem se) ali jih celo uporabite za vajo v slogu (hm:)
- Nobeden dež ni vplival na zborovanja.
- ... on pa je bil eden tistih, katerih zaposlitev je s sušo splavala po vodi (luštno:)
- Povedal sem Josephu, oskrbniku, da nam priskrbi hrano in živila iz vasi. (verjetno je v izvirniku uporabljena beseda "tell", ki pa lahko pomeni še kaj drugega, kot "povedati" ... in v tem primeru pomeni nekaj drugega)
- Sladkor je bil spravljen v stari pločevinasti posodi, ki je bila videti zarjavela, vendar je vsebovala odličen sladkor. Shranjena je bila na leseni polici, ki je bila pritrjena na kuhunjski steno, umazano od dima, in je bila zunaj mojega dosega. (kako se znebiti tega petkratnega "biti"?)
- Atmosfera je postala napeta. (kaj se je zgodilo z dobrim starim vzdušjem?)
- Ni mu bila pri srcu misel na tako veliko zmedo. (besedni red ... meni se zdi dobeseden prevod - bi bilo zanimivo primerjat z izvirnikom)
verjetno se vsakemu prevajalcu dogajajo takšne nerodnosti in napake, kar se mi zdi normalno - ampak zato so pa potem tukaj še lektorji. ko bi jih vsaj kdo zaposlil ...